Sporočila Prešernovega spomenika
Prešeren je oznanjevalec stare vere
»Komur so Prešernova dela prešinila dušo, občuti njihovo moč, ki bóde v Slovencih toliko časa plamtela, kakor moč vsakega drugega evangelija.« Ivan Tavčar s temi besedami, ob otvoritvi Prešernovega spomenika leta 1905, ne pušča dvomov. Na osrednjem trgu slovenske prestolnice nimamo le spomenika velikemu pesniku, ki je najglasneje doslej zaklical k duhovnemu prebujenju, ampak tudi spomenik tradicijskim kozmologijam in staroverstvu, ki jim Tavčar v svojem otvoritvenem govoru daje enako veljavo kot vsakršni drugi veri. Malokdo ve, da relief na vzhodni strani podesta, na katerem stoji Prešernov kip, prikazuje prizor iz Prešernovega Krsta pri Savici, kjer je upodobljen poganski svečenik Staroslav, eden zadnjih skrbnikov staroslovanskega svetega hrama; templja boginji Živi na Blejskem otoku. Tako nam pove Marko Hren, avtor knjige Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes. V svoji knjigi med drugim spodbuja k poglobljeni razlagi simbolike Prešernovega spomenika. Na nekaj vprašanj o tem je odgovarjal za revijo Misteriji junija leta 2020.
Kateri elementi spomenika izpričujejo staroversko simboliko?
Celotna postavitev Prešernovega spomenika je ezoterična.Sledi kozmološkemu tročanskemu načelu, ki se na spomeniku večkrat ponovi. Arhitekt Fabjani zasnuje trojni podstavek na katerem stoji kip. Umetnik Zajec kompozicijo dodatkov postavi v trojstvu. Muza z lovorovo vejico predstavlja zgornji svet in sončno, ognjeno energijo. Nimfe iz pesnitve Ribič, ki so upodobljene na zahodnem reliefu so bitja spodnjega, zemeljskega sveta. Svečenik Staroslav na drugi strani; katerega palica, ki jo drži v rokah, spominja na kačjo glavo; predstavlja srednji svet in vodno moč. Precej kasneje, v obdobju komunističnih časov, neznani ljubitelji naravoverske simbolike ob spomeniku zasadijo še tročan belih brez.
Kaj nam to pove?
Misteriji poganskega časa so preživeli in se pritihotapili v 20. stoletje, kot vse kaže tudi skozi narodnoosvobodilni boj v drugi svetovni vojni. Po Sloveniji imamo še vedke in vedce, ki so to znanje vzdrževali in ga predajali naprej, tudi nekaterim političnim voditeljem, ki so vodili narodni odpor. O tem obstajajo še žive priče. Tudi v slovenski literaturi so se ohranila ezoterična razmišljanja v duhu tradicijskega naravoverstva, izpod peres nekaterih avtorjev, ki so bili deklarirani kot partizanski pisatelji. Ampak to je že tema za drugo zgodbo. Nam pa vse to kaže na veličastnost preživetja teh misterijev, kljub temu, da je bilo večina staroverskih svetih mest in pričevanj uničenih. Tudi zajeten del Prešernove neobjavljene pisne zapuščine, ki je po vsej verjetnosti vsebovala še več tega gradiva, je bil po njegovi smrti namenoma uničen.
Kako lahko zdaj razumemo vsebino Prešernovega spomenika?
Simbolika, ki jo izpričuje Prešernov spomenik kaže na to, da je želja po oživljanju staroverske tradicije na ozemlju Slovenije ves čas tlela in poskušala najti pot skozi umetniška dela in arhitekturo, saj se drugače ni smela izraziti. V nekaterih predelih Slovenije so se v tajnosti ohranjali tudi staroverski obredt in običajt, ki se zdaj spet razkrivajo javnosti. Podobne procese opažamo po vsem svetu. Stare izvorne kulture, ki so podlegle prisilnemu pokristjanjevanju, so svoje običaje, navade in božanstva navidezno opustile ali pa so jim dale drugačne preobleke. Željo po obuditvi tega zavedanja poskuša uresničiti tudi krog slovenskih izobražencev in rodoljubov več kot sto let po Prešernovi smrti. Posamezni motivi, ki izpričujejo staroversko duhovno dediščino so namenoma vgrajeni v Prešernov spomenik, da bi se pričevanja o resnicah zgodovine, kot jih je želel razkriti že Prešeren skozi Krst pri Savici, nekako prebile skozi megle potvarjanja.
»Komur so Prešernova dela prešinila dušo, občuti njihovo moč, ki bóde v Slovencih toliko časa plamtela, kakor moč vsakega drugega evangelija.« Ivan Tavčar s temi besedami, ob otvoritvi Prešernovega spomenika leta 1905, ne pušča dvomov. Na osrednjem trgu slovenske prestolnice nimamo le spomenika velikemu pesniku, ki je najglasneje doslej zaklical k duhovnemu prebujenju, ampak tudi spomenik tradicijskim kozmologijam in staroverstvu, ki jim Tavčar v svojem otvoritvenem govoru daje enako veljavo kot vsakršni drugi veri. Malokdo ve, da relief na vzhodni strani podesta, na katerem stoji Prešernov kip, prikazuje prizor iz Prešernovega Krsta pri Savici, kjer je upodobljen poganski svečenik Staroslav, eden zadnjih skrbnikov staroslovanskega svetega hrama; templja boginji Živi na Blejskem otoku. Tako nam pove Marko Hren, avtor knjige Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes. V svoji knjigi med drugim spodbuja k poglobljeni razlagi simbolike Prešernovega spomenika. Na nekaj vprašanj o tem je odgovarjal za revijo Misteriji junija leta 2020.
Kateri elementi spomenika izpričujejo staroversko simboliko?
Celotna postavitev Prešernovega spomenika je ezoterična.Sledi kozmološkemu tročanskemu načelu, ki se na spomeniku večkrat ponovi. Arhitekt Fabjani zasnuje trojni podstavek na katerem stoji kip. Umetnik Zajec kompozicijo dodatkov postavi v trojstvu. Muza z lovorovo vejico predstavlja zgornji svet in sončno, ognjeno energijo. Nimfe iz pesnitve Ribič, ki so upodobljene na zahodnem reliefu so bitja spodnjega, zemeljskega sveta. Svečenik Staroslav na drugi strani; katerega palica, ki jo drži v rokah, spominja na kačjo glavo; predstavlja srednji svet in vodno moč. Precej kasneje, v obdobju komunističnih časov, neznani ljubitelji naravoverske simbolike ob spomeniku zasadijo še tročan belih brez.
Kaj nam to pove?
Misteriji poganskega časa so preživeli in se pritihotapili v 20. stoletje, kot vse kaže tudi skozi narodnoosvobodilni boj v drugi svetovni vojni. Po Sloveniji imamo še vedke in vedce, ki so to znanje vzdrževali in ga predajali naprej, tudi nekaterim političnim voditeljem, ki so vodili narodni odpor. O tem obstajajo še žive priče. Tudi v slovenski literaturi so se ohranila ezoterična razmišljanja v duhu tradicijskega naravoverstva, izpod peres nekaterih avtorjev, ki so bili deklarirani kot partizanski pisatelji. Ampak to je že tema za drugo zgodbo. Nam pa vse to kaže na veličastnost preživetja teh misterijev, kljub temu, da je bilo večina staroverskih svetih mest in pričevanj uničenih. Tudi zajeten del Prešernove neobjavljene pisne zapuščine, ki je po vsej verjetnosti vsebovala še več tega gradiva, je bil po njegovi smrti namenoma uničen.
Kako lahko zdaj razumemo vsebino Prešernovega spomenika?
Simbolika, ki jo izpričuje Prešernov spomenik kaže na to, da je želja po oživljanju staroverske tradicije na ozemlju Slovenije ves čas tlela in poskušala najti pot skozi umetniška dela in arhitekturo, saj se drugače ni smela izraziti. V nekaterih predelih Slovenije so se v tajnosti ohranjali tudi staroverski obredt in običajt, ki se zdaj spet razkrivajo javnosti. Podobne procese opažamo po vsem svetu. Stare izvorne kulture, ki so podlegle prisilnemu pokristjanjevanju, so svoje običaje, navade in božanstva navidezno opustile ali pa so jim dale drugačne preobleke. Željo po obuditvi tega zavedanja poskuša uresničiti tudi krog slovenskih izobražencev in rodoljubov več kot sto let po Prešernovi smrti. Posamezni motivi, ki izpričujejo staroversko duhovno dediščino so namenoma vgrajeni v Prešernov spomenik, da bi se pričevanja o resnicah zgodovine, kot jih je želel razkriti že Prešeren skozi Krst pri Savici, nekako prebile skozi megle potvarjanja.
Kdo so bili glavni pobudniki za postavitev spomenika?
Pri uresničevanju ideje o postavitvi spomenika je sodelovala cela paleta takratnih slovenskih mislecev in umetnikov. V odboru za zbiranje prispevkov so bili med drugimi tudi Simon Gregorčič in Josip Stritar kot častna člana ter Ivan Tavčar kot podpredsednik. Sredstva so bila zbrana iz prostovoljnih prispevkov kulturnih društev in posameznikov. Pri snovanju so bili vključeni najboljši takratni evropski strokovnjaki kot mentorji, med drugim profesor Carl Kundmann in njegov krog z Dunaja, kjer je živel in deloval kipar Ivan Zajec. Njegov osnutek z delovnim nazivom »Največ sveta otrokom sliši Slave«, je bil izbran na anonimnem natečaju. Skulptura in oba reliefa so bili izdelani in uliti v bron na Dunaju. Kako vsebinsko dosledno se je odbor za postavitev spomenika pod predsedovanjem takratnega župana Ivana Hribarja lotil uresničevanja te ideje, priča zajeten sveženj zapisnikov njihovih sej. Z otvoritvijo spomenika v počastitev stoletnice Prešernovega rojstva, ki se je zgodila sicer pet let kasneje, smo na osrednjem trgu slovenske prestolnice dobili spomenik veliki dovršenosti Prešernove poezije, hkrati pa tudi živ spomenik slovenskemu staroverstvu. Morda je zdaj spet prišel čas, da se vprašamo, kako želimo, da Prešerna, s tem pa tudi našo izvorno duhovno in kulturno dediščino predstavimo sebi in svetu.
Taja Vetrovec
Tročan je naravni princip harmoniziranja bioenergije v naravi. Deluje znotraj vsakega organizma, predmeta, objekta ali prostora. Nastaja s samodejno med elementi narave, ki se povezujejo v obliki enakostraničnega trikotnika. Točke povezovanja so gore, vode, drevesa; stranice trikotnika pa ležijo na zmajevih črtah. Tak naravni tročan tvori življenjsko silo, ki prežema vse stvarstvo in ga ohranja v gibanju. V njem se povezujejo osnovni elementi vesolja. Ogenj, zemlja in voda skozi zrak ustvarjajo neprestano gibanje in uravnavanje življenje na zemlji in v celotnem stvarstvu. Na različnih nivojih zgoščenosti ustvarjajo tri polja zavesti; spodnji, srednji in zgornji svet. Ko je bil človek še povezan z naravo je poznal te njene principe. V skladu z njimi je tudi živel. Starodavna znanja kot so vastu, feng šui in geomantija izhajajo iz tega naravnega principa. Slovenski staroverci v Posočju so mu rekli tročan. T.V.
Lovor predstavlja sončno, moško energijo. Njegova esenca v aromaterapiji vpliva na samozavest in osebo poveže z njenimi najžlahtnejšimi kvalitetmi. Spodbuja jasno usmerjenost, akcijo in pozorno osredotočenost. Ustvarja tudi dobro energijo za privabljanje obilja in bogastva. Je prispodoba zmage, slave in uspeha. Iz besede lovor je skovana tudi beseda »lavreat«, ki označuje visoko stopnjo sposobnosti in znanja. Lovor je povezan s slavo v njenem najčistejšem pozitivnem pomenu: Kako želimo, da nas svet vidi in pozna? Po čem bi bili radi znani in prepoznavni?
Breza je po keltskem izročilu povezana s preporodom. Nekatere druge kulture so ji pripisovale tudi uravnovešanje stvarnega in duhovnega sveta. Vsebuje ognjeno in vodno energijo. Na zunaj je krhka in nežna, v resnici pa krepka in prilagodljiva. Ima močno vzdržljivost in sposobnost obnove. Iz brez so izdelovali tudi mlaje. Etnologi menijo, da se je ta tradicija začela, ko je krščanska cerkev prepovedala izvajanje spomladanskih obredov rodovitnosti v brezovih gajih. (opisa sta povzeta iz knjige Vsakdanja pomoč dreves Ara Založbe)
Pri uresničevanju ideje o postavitvi spomenika je sodelovala cela paleta takratnih slovenskih mislecev in umetnikov. V odboru za zbiranje prispevkov so bili med drugimi tudi Simon Gregorčič in Josip Stritar kot častna člana ter Ivan Tavčar kot podpredsednik. Sredstva so bila zbrana iz prostovoljnih prispevkov kulturnih društev in posameznikov. Pri snovanju so bili vključeni najboljši takratni evropski strokovnjaki kot mentorji, med drugim profesor Carl Kundmann in njegov krog z Dunaja, kjer je živel in deloval kipar Ivan Zajec. Njegov osnutek z delovnim nazivom »Največ sveta otrokom sliši Slave«, je bil izbran na anonimnem natečaju. Skulptura in oba reliefa so bili izdelani in uliti v bron na Dunaju. Kako vsebinsko dosledno se je odbor za postavitev spomenika pod predsedovanjem takratnega župana Ivana Hribarja lotil uresničevanja te ideje, priča zajeten sveženj zapisnikov njihovih sej. Z otvoritvijo spomenika v počastitev stoletnice Prešernovega rojstva, ki se je zgodila sicer pet let kasneje, smo na osrednjem trgu slovenske prestolnice dobili spomenik veliki dovršenosti Prešernove poezije, hkrati pa tudi živ spomenik slovenskemu staroverstvu. Morda je zdaj spet prišel čas, da se vprašamo, kako želimo, da Prešerna, s tem pa tudi našo izvorno duhovno in kulturno dediščino predstavimo sebi in svetu.
Taja Vetrovec
Tročan je naravni princip harmoniziranja bioenergije v naravi. Deluje znotraj vsakega organizma, predmeta, objekta ali prostora. Nastaja s samodejno med elementi narave, ki se povezujejo v obliki enakostraničnega trikotnika. Točke povezovanja so gore, vode, drevesa; stranice trikotnika pa ležijo na zmajevih črtah. Tak naravni tročan tvori življenjsko silo, ki prežema vse stvarstvo in ga ohranja v gibanju. V njem se povezujejo osnovni elementi vesolja. Ogenj, zemlja in voda skozi zrak ustvarjajo neprestano gibanje in uravnavanje življenje na zemlji in v celotnem stvarstvu. Na različnih nivojih zgoščenosti ustvarjajo tri polja zavesti; spodnji, srednji in zgornji svet. Ko je bil človek še povezan z naravo je poznal te njene principe. V skladu z njimi je tudi živel. Starodavna znanja kot so vastu, feng šui in geomantija izhajajo iz tega naravnega principa. Slovenski staroverci v Posočju so mu rekli tročan. T.V.
Lovor predstavlja sončno, moško energijo. Njegova esenca v aromaterapiji vpliva na samozavest in osebo poveže z njenimi najžlahtnejšimi kvalitetmi. Spodbuja jasno usmerjenost, akcijo in pozorno osredotočenost. Ustvarja tudi dobro energijo za privabljanje obilja in bogastva. Je prispodoba zmage, slave in uspeha. Iz besede lovor je skovana tudi beseda »lavreat«, ki označuje visoko stopnjo sposobnosti in znanja. Lovor je povezan s slavo v njenem najčistejšem pozitivnem pomenu: Kako želimo, da nas svet vidi in pozna? Po čem bi bili radi znani in prepoznavni?
Breza je po keltskem izročilu povezana s preporodom. Nekatere druge kulture so ji pripisovale tudi uravnovešanje stvarnega in duhovnega sveta. Vsebuje ognjeno in vodno energijo. Na zunaj je krhka in nežna, v resnici pa krepka in prilagodljiva. Ima močno vzdržljivost in sposobnost obnove. Iz brez so izdelovali tudi mlaje. Etnologi menijo, da se je ta tradicija začela, ko je krščanska cerkev prepovedala izvajanje spomladanskih obredov rodovitnosti v brezovih gajih. (opisa sta povzeta iz knjige Vsakdanja pomoč dreves Ara Založbe)