Informirano nihalo Kapljica

Vgrajene ima informacije regulatorja biopolja.
 
»Nihalo Kapljica se takoj poveže z našimi mislimi, je zelo odzivno in daje kar se da natančne rezultate. Pri delu s tem nihalom porabimo manj energije, pravzaprav na nek način polni naš energijski sistem. To je dobro za začetnike, saj se nihalo začne odzivati takoj, pa tudi pri merjenju se ljudje ne utrudijo. Izdelek je priročen tudi za poznavalce, ki bodo takoj opazili izrazitejši signal, ki se pojavi takoj po postavljenem vprašanju, kar je znamenje, da bo odgovor pravilen,« pravi Franc Šturm, tolminski podjetnik, ki se ukvarja z raziskavami biopolja in je avtor nihala Kapljica.

Kaj je vzrok hitre odzivnosti nihala?
Njegova oblika. Natančno posnema obliko kodnega jedra. Vanj, v mikrostrukturo zlitine, so vgrajene informacije našega najboljšega regulatorja biopolja – Oke, kamor so bile vtisnjene med tekočo fazo snovi. Zato je zapis trajen. Obdrži se toliko časa kot kovina, iz katere je narejeno nihalo.

Je to vaša novost?
Takšen način izdelovanja nihal je poznala že civilizacija v starem Egiptu, kjer so jih izdelovali iz poldragih kamnov. V ta namen so uporabljali minerale z visoko in osredotočeno močjo. Če je v biopolju visoka moč, je tako polje odprto za pretok izvornih informacij, zato ima intelekt in je mogoče z njim komunicirati. Nihalo Kapljica so stalno odprta vrata za pretok izvornih informacij.

Osnovni namen uporabe nihala je …?
Da človek ugotovi, ali je v svojem okolju ogrožen ali ne. Ugotovi, ali so v njegovem okolju sevanja oziroma naravne moči, ki lahko ogrozijo njegovo zdravje in povzročijo resna obolenja. Vsi, ki so umrli za kako hujšo boleznijo, so živeli na takih lokacijah. Z znanjem uporabe nihala, navodila za uporabo so priložena, lahko vsakdo ugotovi ogroženost. Priloženih je deset rozet. Že s prvo rozeto »Osredotočenost polja« ugotovimo, ali je polje osredotočeno ali ne, potem izmerimo še moč. Če polje ni osredotočeno in je moč velika, to pomeni alarm, da moramo ukrepati, ker smo ogroženi.
Ljudem sem želel ponuditi praktičen korak, da lahko vsakdo ugotovi, ali je v svojem okolju ogrožen, potem naprej bo pa že ukrepal. Če pa sploh ne ve, da je ogrožen, ne more ukrepati. Če imamo prave in pravočasne informacije, lahko postopamo tako, da si omogočimo ugoden razvoj dogodkov.

Kako uporabljamo nihalo?
Nihalo ima vijak za fiksiranje vrvice; če se vrvica raztrga ali zavozla, jo lahko zamenjamo tako, da odvijemo vijak, na novi vrvici pa naredimo vozel in vrvico znova pretaknemo skozi luknjo v vijaku. Natančno deset centimetrov nad glavo vijaka naredimo še en vozel za držanje nihala. Tam je vrvica ravno prav dolga in vsakič, ko jo primemo pri vozlu, že imamo pravo dolžino.
Pri delu z nihalom mora biti vrvica skrita v dlani. Uporabljati je treba samo črne bombažne vrvice, debele en milimeter. Celotna dolžina vrvice je 24 centimetrov. Če bi v nihalo vgradili sintetično vrvico svetlejše barve, bi sicer delovalo, vendar slabše. Kolobar v obliki torusa na koncu vrvice ne vpliva na delovanje nihala. Ko nihalo uporabljamo, ta kolobar lahko nataknemo na mezinec, kar je zelo pripravno, saj vam tako ne more pasti iz rok. Ko delamo z nihalom, ne smemo prekrižati rok ali nog. Obe stopali morata biti na tleh. Nihalo s palcem in kazalcem držimo na vozlu vrvice, zapestje je obrnjeno navzdol, ostali prsti pa so skrčeni. Roka mora biti v zraku, komolec ne sme biti oprt na mizo. Vrvico držimo narahlo, mišice na roki ne smejo biti napete, moramo biti sproščeni.
 
Kako začnemo delati z nihalom?
Na papir narišemo črto, dolgo približno pet centimetrov, in konico nihala usmerimo na sredino črte. Nihalo držimo pri miru in nato mu v mislih ukažemo, naj začne nihati natančno po črti. Ne obupajmo, če nam to ne bo takoj uspelo. Pri tem pazimo, da nihala ne bomo nehote zanihali. Ne smemo zanihati z roko, da bi nihalo začelo nihati. Roko držimo pri miru in nihalu samo v mislih ukažemo, naj zaniha. Morali se bomo naučiti razlikovati, kaj naredi roka, ko ji ukažemo, naj se premakne, in kaj naredi, ko miselno ukažemo nihalu, naj zaniha. Ko bo nihalo zanihalo, se bo to zgodilo zato, ker je zanihala naša roka, vendar je pomembno, da je nismo sami premaknili namenoma, ampak je začelo nihalo nihati, ker smo mu to ukazali miselno. Če nam ta vaja uspe, nam bo uspelo obvladati vso umetnost radiestezije, če bomo le hoteli.
Sledi naslednja vaja: ko nam nihalo niha po črti, ki smo jo narisali na papir, mu v mislih ukažemo, naj se ustavi. Vendar pazimo; ne smemo ga ustaviti ročno, ukažemo mu samo z mislimi in nihalo bo nehalo nihati. Čez čas bo negibno.
Pri zadnji vaji se bo treba z nihalom dogovoriti za način sporazumevanja. Ko izvajamo radiestezijo, lahko delamo z matrikami ali z zastavljanjem vprašanj. Nihalo lahko odgovori z »da« ali z »ne«. Ker ne vemo, kaj je za nihalo »da«, se bo treba to z njim dogovoriti. Kako to naredimo? Primemo nihalo, ga umirimo, da ne niha, in rečemo: »Da naj vedno pomeni vrtenje v desno.« Pri tem nihalu miselno ukažemo, naj se vrti v desno, in v mislih tudi potrdimo, da to pomeni »da«. Postopek ponovimo za »ne«, ki pomeni vrtenje v levo. Odtlej bo vrtenje nihala v desno zmeraj pomenilo »da«, vrtenje v levo pa »ne«.

Kako sprašujemo?
Vprašanje moramo vedno zastaviti jasno in nedvoumno ter ga oblikovati tako, da dobimo tudi jasen in nedvoumen odgovor. Ko vprašamo, se moramo naučiti, da v mislih ne navijamo za pozitiven ali negativen odgovor. To je zelo pomembno, kajti če v mislih navijamo denimo za pozitiven odgovor, bo takšen odgovor pokazalo tudi nihalo. Zgodilo se bo tako kot pri vaji za dogovor z nihalom o smeri vrtenja; zavrtelo se bo, kakor bomo hoteli.
Včasih so rekli, da je treba pri delu z nihalom »izprazniti« glavo in izklopiti vse želje, kar pa je zelo težko. Sistem lažje prelisičimo tako, da v glavi ohranjamo samo misel: Pričakujem odgovor na postavljeno vprašanje. Ta misel je navsezadnje zelo logična, saj odgovora ne poznamo, sicer ga ne bi iskali, torej »pričakujem odgovor«. Nihalo bo z načinom vrtenja ali z odklonom na matriki izbralo odgovor. Seveda nihalo ne izbira ničesar. Odgovor je v naši podzavesti ali v naših duhovnih telesih, nihalo ga samo pokaže, in ker ne zna govoriti, ga lahko pokaže le z načinom vrtenja ali odklonom na matriki.

Bržkone je bolje, če začnemo z lažjimi vprašanji?
V začetku je najbolje izvajati vaje, pri katerih odgovor skoraj že poznamo, na primer, skušajmo ugotoviti sevanje vodnega toka. V naravi poiščemo studenec. Voda, ki izvira iz studenca, zanesljivo priteka iz ene smeri, najpogosteje iz zgornjega dela strmine; od kod natančno, lahko izmerimo. V roko vzamemo nihalo in si v glavi izoblikujemo sliko vode, ki teče pod zemljo, saj tudi zanesljivo teče, ker vidimo studenec. Sledi vprašanje: »Ali tukaj seva vodni tok?« Pri tem prosto roko, v kateri nimamo nihala, držimo nad zemljiščem z dlanjo navzdol ter v mislih dopolnimo, da se vprašanje nanaša na območje pod dlanjo. Počasi se pomikamo okoli studenca in ves čas naglas ali v mislih ponavljamo vprašanje. Opazili bomo, da na enem predelu okoli studenca dobimo pozitiven odgovor, na drugem pa negativen. Vodni tok ima natančno tolikšno širino kot območje, kjer smo zaznali vrtenje nihala v desno. Naš energijski sistem si je zapomnil sevanje vodnega toka in tako lahko odtlej to sevanje ugotavljamo tudi tam, kjer vode sploh ni videti.

Čemu matrike?
Merjenje z nihalom tako, da sta mogoča le odgovora »da« ali »ne«, ni najbolj posrečena rešitev, saj je verjetnost napake večja. Da bi jo zmanjšali, uporabljamo matrike, ki so zasnovane tako, da omogočajo tudi odgovore, ki so nekje vmes.
Tatjana Svete

Nihalo lahko naročite tukaj.