Kako se znebimo strahov

Knjigo so ji predali Kristalni vodniki

Kako se znebimo strahov

Genom sreče je zgodba in je pot, ki nam jo kažejo bitja iz višjih dimenzij. Pred nami razgrinja zemljevid naše resničnosti. Ta vsakemu izmed nas kaže, kako deluje prek strahov in kako se jih lahko rešimo, da pridemo do notranjega miru in ustvarimo srečo. »Sreča, o kateri govori knjiga, ni čustvo, ampak je stanje zavesti. Dosežemo jo, ko sledimo srcu in s tem v sebi ustvarimo notranji mir. Na ta način se lahko tudi pristno povezujemo z drugimi in ustvarjamo srečno družbo,« pravi naša sogovornica Agatha Kopac, avtorica knjige in soustanoviteljica Inštituta za sr(e)čno družbo.
Kako je nastala knjiga?
Knjiga je začela nastajati z močnim prebliskom, da se tisti trenutek usedem in začnem tipkati. Zatem sem se samo prepuščala tistemu, kar je prihajalo skozi mene. Pred tem nisem spisala nobene knjige, niti romanov nisem brala vse od srednje šole dalje. Kot pravnica, magistra ekonomskih znanosti in podjetnica, sem brala le strokovno literaturo. Tudi kasneje, ko sem pred petnajstimi leti drugič izgorela in se začela pospešeno izobraževati in delovati na področjih osebnostnega razvoja in duhovnosti, sem prebirala zgolj priročnike s teh področij. Zdaj pa je nastajal cel roman.
Koliko časa ste pisali knjigo?
Tri mesece po štiri ure na dan. Ne da bi vedela, kaj ta zgodba pomeni. Niti nisem vedela, kako se bo zaključila. Knjigo so mi predali Kristalni vodniki, velika skupina mojstrov iz vseh dimenzij te resničnosti. Spoznate jih v knjigi. Nadaljnja tri leta sem besedilo le slogovno in slovnično prečiščevala. Knjiga me je medtem preobrazila, hkrati pa je prišel poziv, da predam njeno sporočilo tudi drugim.
O čem govori knjiga?
Zgodba se vrti okoli mladega podjetnika, uspešnega, ampak odrezanega od svojega bistva. To ga v moderni družbi žene v vedno večje notranje boje. Zato išče zadovoljstvo v hitrih, zunanjih užitkih. Čeprav sprva nehote, se pridruži skupini podjetnikov, ki poskušajo proučiti, kako bi se dalo izboljšati obstoječe stanje v družbi. Redno se sestajajo in ugotovijo, da se zgolj skozi naučeno znanje in z analitičnimi pristopi ne da rešiti obstoječih razmer. Naučijo se drugačnega načina povezovanja s sabo in drugimi. Naučijo se poiskati stik s tistim delom sebe, ki presega mentalno telo. Naučijo se priznati svoje strahove, jih preseči in stopiti v stanje miru. Preobrazijo se v vizionarje dvaindvajsetega stoletja. Vsak od njih v svojem podjetju posreduje vse to naprej. Dogajati se začnejo čudežne spremembe na vseh področjih življenja. Seme srečne družbe je v srečnem posamezniku.
Genom sreče ponuja osnove, kako se znebimo strahov in gradimo družbo na novih temeljih, ki pa zahtevajo drugo raven zavesti. To vključuje tudi preobrazbo pravnega sistema, ki bo v srečni družbi bolj upošteval zakone narave.
Zakaj preobrazba prava?
Obstoječi pravni red ne sledi naravnemu redu. Ne omogoča sreče vsakomur. V družbo vnaša neravnovesje. Strah vedno prinaša kopičenje na eni in pomanjkanje na drugi strani. Delovanje iz srca kot temelj nove družbe, družbenega reda, pa ustvarja ravnovesje. Iz dualnosti se dvigne na raven enosti. To želim predati naprej vsem, ki v tem trenutku ustvarjajo tržne in družbene razmere.
Kaj pomeni delovati iz strahu in kaj iz srca?
Ko nas v lastni okolici nekaj zmoti, se v nas prebudi nek strah. Ko se ga zavemo, ga lahko odpravimo in smo tako bolj v skladu s samim seboj. Ko delujemo iz srca, delujemo v skladu s svojim višjim jazom. To je naša duša, naša individualna zavest. Prek nje se lahko povežemo tudi z drugimi izražanji zavesti. Stari Egipčani, Inki in tudi mnoge druge starodavne kulture so v ospredje postavljali srce, ne možganov. Tisočletja je naša zahodna civilizacija živela v strahovih, danes pa je postopno spet čas, da se premaknemo nazaj iz uma v srce. Zato se je tako pomembno rešiti strahov. Potem, sčasoma, avtomatično sledimo srcu.
Kako se rešimo strahov?
Knjiga nas pelje skozi različne situacije, prek katerih prepoznamo načine spoprijemanja s strahovi, ki jih uči genom sreče. Natisnjene so tudi meditacije, ki nam pomagajo vzpostaviti stanje, da se lažje povežemo s svojim višjim jazom, svojim nezavednim. Tako pridemo do informacij, ki nam v običajnem stanju zavesti niso dostopne. Z umirjanjem in drugimi tehnikami za dvig zavesti se lahko prek svojega višjega jaza povežemo tudi z vsakim drugim izrazom univerzalne zavesti, na primer z lastno bolečino, strahom, svojim podjetjem, preminulimi svojci.
Kaj se zgodi, ko delujemo iz srca?
Ne vrednotimo stvari kot dobre ali slabe. Vse je dobro. Srce pa iz niza vseh možnosti izbere tisto, ki si jo želi. To velja za vse primere, od najpreprostejših vsakdanjih malenkosti do najkompleksnejših odločitev. Tako brez razmišljanja jemo tisto hrano, ki je v danem trenutku najboljša za nas, ne uživamo pa tistega, kar bi v danem trenutku hranilo naše strahove. Ko živimo na višji ravni zavesti, nimamo strahov, ki nas vežejo na druge čase, ampak smo prisotni v tem trenutku. Vse se zgodi ob pravem času. To ustvarja notranje ravnovesje in mir. Brez stresa in skrbi. Zgodi se na način, ki nas osrečuje in kot je najbolje za vse. Vse je na svojem mestu. Občutimo resničnost trenutka in to je sreča. Taki trenutki vsakega posameznika gradijo srečno družbo. Bolj ko se tega zavedamo in izberemo vsak trenutek v soglasju s svojimi globokimi srčnimi željami, manj živimo v notranjih konfliktih. Naša zunanjost, naša družba pa je zrcalna slika našega notranjega življenja. To, kar nam pripoveduje knjiga, ni iluzija. To je svet, ki ga bodo živeli bodoči rodovi. Naša naloga pa je, da začnemo ta svet ustvarjati. Korak za korakom.
Kako uporabljamo knjigo?
Kot kažipot, kako vzpostavimo stik z višjim jazom in tudi kot orakeljsko orodje. Lahko pa jo prebiramo kot vsako drugo, za užitek. Lahko tudi sledimo navodilom in smo pozorni na sporočila, ki prihajajo vmes. Priporočam, da knjigo zaživimo v svojem življenju. Skozi preplet sodobnega, s tehnologijo prežetega vsakdana in modrosti skrivnostnih starcev se v bralcu budi globoko speči spomin na njegovo pravo bistvo, povezanost z vsem. Današnja družba ne pozna več mojstrov in mentorjev, tudi družinska izročila izumirajo, zato ni več pravega prenosa informacij. Podvrženi smo umetni resničnosti, katero ustvarja zunanja sila, ki ima za tem svoje interese. Knjiga tako preobraža bralca, če je ta seveda tega željan. Vodi ga, da si med prebiranjem sam ustvari srečno življenje; zasebno in poslovno.
Taja Vetrovec